Vročinski val ... temperature > 35 °C ... moja solata na vrtu gnije od vročine ... Le kam na kolo, da ne bi postali kot črni čevapi, sem se spraševal dan pred odhodom? Jasno - v Baško grapo, v prijetne sence gozdov in bistre tolmunčke najčistejših vodá! Samo še prepričati je bilo treba morježeljne gorenjce, a skrbi so bile popolnoma odveč.
Odžejanje ob neštetih vodnih izvirih na poti v Rut
Spet sanjska ekipa, sicer je manjkalo veliko standardnih slavnih kolesarskih legend; eni so si v strahu pred nekonkurenčnostjo kar sam izpahnil okončine, drugi so hlinili (ne)zmožnost prevoza do točke A, tretji so poniknili v potovalne torbe in že teden dni pakirali za zaslužene 3 dnevne počitnice v Ankaranu, spet so nekateri raje napenjali štrike in mišice na okupiranem primorskem Vršiču ... Zato so se poleg standardnih garačev (Andrej, Simona, Maja Jo., Aleš in jaz - Vasja) pridružili še Jure z Andrejem, Primož z Majo Je. in Maja Je. s Primožem.
"Zbornaja komanda" pred Hudičevim mostom (Tolminska korita)
Letos smo etapo začeli v Podbrdu, z rekordnim časom pričetka ture 7:30. Ker je bil letošnji izlet tipa last minute, smo se tudi temu prilagodili in se prepustili prvim kilometrom spusta do vasi Koritnice. Kaj kmalu je prijeten hlad popustil (no, nekatere nezaščitene članice so imele po spustu že omrzline 2. stopnje) in 300 m vzpon (dejavú Motovun?) do idilične vasice Rut je minil v tempu dopingirane Maje Je. in Aleša (+ nedovoljene uporabe pedal SPD!).
Zbor kolesarkih (m)učiteljev pod 500 letno vaško lipo v Rutu
Pod senco mogočne lipe smo se odžejali in si privoščili ogled vasice Rut. Kaj kmalu smo odkrili pravo vaško igrišče za košarko in kot nalašč tam še žoga ... Juretu in meni so se kar zasvetile oči in v preobilju energije smo četverica udarili vaško ulično košarko. Družina Stavrov je kajpak zaradi tradicije oz. ambicije nezasluženo zmagala po podaljških, porazu pisca spletnika in soigralca strojnika pa je treba pripisati neprilagojenim višinskim razmeram in tremo pred gledalkami/oboževalkami.
Make your own slide show at Animoto.
Sicer pa je vasica Rut prava poslastica za oddih in raziskovanje, lahko je tudi kot izhodišče na bljižnje vrhove, na primer Rodica ali Črna Prst. Vendar mi smo imeli drugačne načrte ...
Informativna tabla za informiranje informativnih ljudi z informacijami
... no ja, rekel bi, da smo se sproti izmišljevali. Kar sem pa obljubil - to pa držim! In kopanje tudi letos ni bilo izključeno, ravno nasprotno, prej bi rekel, da smo se več kopali kot pa kolesarili.
Češnjev log in priprava na kopanje v Koritnici
Po kratkem oddihu v Češnjevem Logu (hvala Egon za kavo!) in pregledu opreme smo se dobesedno vrgli v oživljujočo reko Koritnico. Njena temperatura je bila tradicionalno "sveža". Skriti kotiček ponuja kar nekaj odskočnih mest; od enega metra pa vse tja do štirih metrov, globina tolmuna pa je več kot 2 metra.
Try our slideshow creator at Animoto.
Naslednja poslastica, slap Sopota, je dobro skrita pred množičnim turizmom. Zato pa je ta neokrnjen raj še bolj popestril našo turo in pregreta telesa.
Stairway to heaven
Večina nas je uživala v rekordnih 19 °C in čisti vodi. Tudi tuširali smo se lahko pod slapom. Slap se nahaja le 20 minut nad vasico Podmelec.
Pod slapom v bazenčku Sopote
Slap Sopota (levo) in Lepota (desno)
Naslednja destinacija so bila Tolminska korita. Še prej smo se okrepčali v Zatolminu, kjer je Maja Je. 500 m pred gostilno simulirala padec ketne. A k sreči je ob pomoči strojnika in dveh nadzornikov njeno kolo spet lepo teklo v klanec. Zanimivo je pa dejstvo, da ko se je ista zadeva zgodila Juretu, je revež sam ostal na cesti - tako je to, če ženske ne znajo osnov strojništva ... Ali mogoče ker Jure nima dolgih las?
Hudičev most
Sedaj pa še do ...
Dobro po dvanajstih je sonce že pošteno pripekalo, ubežna skupina je v rekordnem času prispela do pristanišča in pristana kapetanije kapetana ladje Lucije in tam počakala glavnino. Še zadnji skok v morje ehm pardon Sočo in zgodba je počasi prešla v ciljno ravnino.
... Mosta na Soči
Kot vsaka tura je tudi ta imela nekaj zanimivih statističnih podatkov:
Prekolesarjena dolžina: 52 km. Čas kolesarjenja: 3 ure in še nekaj. Seštevek vzponov: skoraj (!) 1000 m. Najbolj zadovoljna s turo: Maja Jo.. Najboljša v vzponih: Maja Je.. Najbolj natovorjen: Primož. Najbolj shujšal na poti: Jure. Najbolj žejen: Andrej (veliki). Najbolje kondicijsko pripravljen: Andrej (mali). Najlepše oblečen: Aleš. Najbolj zmrzovala: Simona. MVP: Vasja.
Železniško postajališče in odžejališče Most na Soči
Trasa poti:
